Okrasni marmor

Kuhanje apna

Darko Šumet je takole zapisal spomine svojega očeta:
Ker so bili v 2. svetovni vojni objekti na naši domačiji požgani, smo morali na novo zgraditi hišo in gospodarska poslopja. Takrat je bil glavni gradbeni material les, kamen in doma žgano apno. Zato smo leta 1950 tudi pri nas doma kurili dve apnenici za nov hlev, svinjak in hišo. Apnenici so naložili malo niže današnjega kamnoloma, kjer je bilo nahajališče »marmorja« primerne velikosti. Glavni apnar je bil iz Stranj, pomagali pa smo mu domači. Podnevi je kuril apnar, ponoči pa smo za ogenj skrbeli sami. Kuriti je bilo treba šest dni in noči. Apno iz domačega »marmorja« je bilo treba kuhati dva dni dlje kot iz navadnega apnenca. Po šestih dneh smo apnenico razdrli in kuhano kamenje pogasili. V »trugli« smo kamne drobili in mešali z vodo, da so se stopili. To blatno apno je odtekalo v izkopano jamo, kjer se je tudi skladiščilo.

Zidar, ki je pri nas zidal hlev, je bil s Kranjskega. Za to apno je rekel:: »Bev ni, masten je pa zvo.«

Solčavski marmor – Logarski apnenec

Lep rožnato rdeč apnenec – polmarmor, ki ga najdemo na domačiji Šumet ob Solčavski panoramski cesti, so domačini že od nekdaj uporabljali za gradnjo. S ploščami Solčavskega marmorja, imenovanega tudi Logarski apnenec, so tlakovali solčavsko cerkev Marije Snežne. Iz tega dekorativnega kamna so izdelali številne kapelice in spomenike, krstni kamen in obloge hiš. Dandanes pa iz njega kamnosek Medard Šumet izdeluje spominke ter uporabne in okrasne predmete domače in umetnostne obrti.

Zaradi lepote in trdnosti so marmor že v 18. stol. cenili kot gradbeni in okrasni kamen. Večje in manjše bloke so pobirali po gozdu in grapah, jih tam primerno obselali ter jih po slabih poteh spravljali v Solčavo, k Svetemu Duhu, v Koprivno in k posameznim domačijam Leta 1995 je Darko Šumet na domači kmetiji začel cepiti kamen za oblaganje fasad, ki jih danes lahko občudujemo na mnogih stavbah v bližnji in daljni okolici. Ker pa je spoznal, da kamen zažari v vsej svoji lepoti šele fino obdelan, se je izšolal za kamnoseka in začel izdelovati prave kamnoseške izdelke, od nagrobnih spomenikov do portalov in kaminov…

Z ljubeznijo do logarskega apnenca, okrasnega marmorja z domače kmetije, je uspel tudi pri sokrajanih vzbuditi zavest, da je ta kamen naša bogata naravna in kulturna dediščina.